Tema: Festival kratkega filma FeKK

»Glavna junakinja nam dopušča, da doživimo njeno travmo, ne da bi ob tem pričakovala preproste rešitve.«

»Z uporabo znanih ljudskih motivov in vizualnega sveta naivne umetnosti se zgodba razširi s pomočjo fantastične animacije, ki daje obliko neizrečenim čustvom in notranjim stanjem.«

»Brez predsodkov nam film ponuja vpogled v zapleteni svet mlade romske deklice, ki si želi pobegniti tradicionalnim pričakovanjem.«

»Delikatno raziskuje mejo med performansom in resničnostjo ter hkrati postavlja vprašanja o zlorabi moči v umetniškem procesu – vprašanja, ki segajo daleč prek samega odra.«

»Pesem ni vznesena, ni optimistična, temveč skoraj mantrična - ponavljanje enega stavka kot mehanske molitve.«

»Tako kot kratki film ni zgolj forma, temveč način gledanja, razmišljanja in odzivanja na svet, tudi festival ostaja prostor vztrajanja, mikro-uporov in filmskih sanj, ki tleče kljubujejo teži sedanjosti.«

»Če smo lani ob jubilejni deseti ediciji poudarjali, da FeKK kot manifestacija nekih sanj (in z njim tudi kratka forma), ni zgolj faza, temveč simbol in rezultat vztrajanja, se letos zaziramo v novo desetletje in si znova drznemo sanjati.«

»Na krilih minule dekade razmišljamo o novih etapah in ciljih, ki v turbulentnih časih s seboj prinašajo tudi nove odgovornosti.«

»Poškodovani delavci zrejo v nas. Kako se počutijo? Kakšni so njihovi upi? Kaj jim prinaša prihodnost? Vsaka guba na obrazu je odraz življenja.«

»Vizualna poezija, ki prefinjeno uporablja tehniko cut-out animacije, nas popelje v misli glavne junakinje, ki poskuša pobegniti iz najtemnejših delov svojega uma. Močan prvi profesionalni film nas je prepričal s popolno kombinacijo slike, zvoka in pripovedi.«

»Gre za zelo osebno pripoved o prijateljstvu, intimnosti in težki bolezni, ki je žirijo prepričala s svežim in brezkompromisnim filmskim pristopom. Iskren in očarljiv portret, ki se ne boji prikazati tako lepih kot tudi grdih plati življenja.«

»Ko stavek vedno znova ponavljamo, izgubi svoj pomen, in z naraščajočo napetostjo začnemo dvomiti o njegovi resničnosti. Nad portretirano družino se razprostira težak oblak – ali gre za dogovorjeno poroko? Ali je vpleteno družinsko nasilje? Vse te možnosti brutalno prekine prihod vojne na kosovsko podeželje.«

»Potopitev v Norin spomin, v katerem se resničnosti spojijo. Slabo in lepo se povežeta in tvorita nekaj drugega. Napoved tragedije.«

»Kot mnogi nori geniji tudi Boštjan Čadež živi po svojih kreativnih merilih. Umetnost, glasba, robotika. Njegovi možgani lahko zmagajo nad vsem – razen morda nad nagnjenostjo k samodestrukciji in zakoreninjenostjo njegove svetovno znane videoigre Line Rider, ki jo pomni generacija.«

»Je kultura res dostopna vsem ali je le za tiste, ki si jo lahko privoščijo?«

»Ta dokumentarec nam je dal vpogled v kulturno življenje v Skopju, hkrati pa nam je nastavil ogledalo. (...) Film, ki nam pokaže, da kultura ne hrani le našega duha, pač pa v primeru nekaterih tudi telo.«

»Zelo neposredna, a v isti sapi subtilna zgodba o mami in hčeri, ki jo tke resnična ljubezen, a hkrati tudi razlike in predsodki.«

»Nihče ni rekel, da te moram imeti rad.«

»Testfilm #1 razsvetli občinstvo tako, da se analitično spopade z eksperimentalnim filmom in z oviro v njegovem golem obstoju, tj. z digitalnim medijem v njegovi sodobni inkarnaciji in tesnem odnosu s trgom, na katerem so svobodni le tisti, ki ga nadzorujejo.«

»Briljantno animirana in operna reinterpretacija Ezopove basni, ki nas spomni, da usoda pogosto kaznuje arogantne.«

»S pozornimi detajli opravil in gest, ki jim redko posvečamo pozornost, ustvari film izrazito haptično in zemeljsko podobo vsakdana.«

»To pravzaprav počnejo tudi protagonistke kratkih filmov in videospotov.«